Vnetje Ahilove tetive je težava s katero s spopada mnogo tekačev. Ahilova tetiva je skupna tetiva treh mišic, velika 11-26 cm in je najmočnejša tetiva v našem telesu. Zaradi slabe prekrvavljene in velikih obremenitvah se hitro poškoduje (preobremenitvena tekaška poškodba). Pri teku, natančneje pri šprintu npr. obremenitve dosegajo 12 kratnik telesne teže.
Pri vnetju navadno najprej nad petnico (2 do 7 cm) čutimo žgočo bolečino, ki je lahko posledica drgnjenja kite ob opetnik copata. V nadaljevanju se bolečina stopnjuje, nastopi zbadajoča bolečina med tekom, zlasti ko tečemo rahlo navkreber. Zaradi drobnih natrganin v kiti, med vsakim treningom nastaja brazgotinasto tkivo, ki kito naredi togo. Navadno to začutimo zjutraj, takoj ko vstanemo, ali po prvih kilometrih teka, ko še nismo ogreti. Ob pritisku na kito , lahko zaslišite škripanje (krepitacija).
Najslabše je, če bolečino in simptome zanemarimo.
Ob prvem pojavu težave (lažje bolečine pri hoji zjutraj ali po daljšem sedenju, ki izginejo ko se tkivo segreje, prekrvavi in »zmehča«) lahko težave obvladujemo sami. Potrebno je zmanjšanje obremenitve ne hitrih tekov, krajša razdalja, ne tek navkreber, po trdi podlagi). V kolikor se težave ne umirjajo je potrebno mirovanje in nadomestitev z drugo telesno dejavnostjo (npr. kolesarjenje, plavanje). Po potrebi,je priporočljiva menjava obutve (upogibljivejši podplat spredaj in trši petni del), zmanjšanje pronacije, vaje za supinatorje in v akutnem obdobju uporaba vložkov. Pomembno je da poskrbimo za ustrezno mišično ravnovesje in izvajamo raztezne vaje za zadnje stegenske mišice, mišice meč in Ahilovo tetivo pred in po teku. Ko se bolečina umiri (nekje po 2 tednih) je potrebno pričeti s telesno dejavnostjo in športom postopno. Če se bolečina po nekaj dneh ne umiri ali zmanjšuje je potrebno poiskati pomoč zdravnika ali fizioterapevta.
Vir: Hameršak, D. (2011). Biomehanske značilnosti teka ter tipične tekaške poškodbe in njihova preventiva. Univerza v Ljubljani: Fakulteta za šport.