Terapija je primerna za ortopedske in travmatološke bolnike.
Vedno večje število bolnikov, različnih obolenj in stanj, zahteva ustrezen fizioterapevtski pristop. Učinkovit fizioterapevtski program je odvisen od prepoznavanja bolnikovih težav in uporabe ustrezne terapije, na ustreznem mestu. Dobro poznavanje anatomije, predvsem pa ustrezna interpretacija dobljenih rezultatov, omogočata postavljanje delovne fizioterapevtske diagnoze, ki je podlaga za načrtovanje fizioterapevtskega programa.
Fizioterapevt uporablja vrsto testov, s pomočjo katerih je mogoče natančneje poiskati mesto poškodovane ali obolele strukture, tako skrajšati čas zdravljenja in omogočiti bolnikom čiprejšnjo vrnitev v normalno življenjsko in delovno okolje.
Med fizioterapevtskim pregledom terapevt preiskuje artron, anatomski sklep z mehko tkivnimi strukturami, ki ga obdajajo, vključno z oživčevjem in prekrvavitvijo in ugotavlja, v katerem delu sklepa nastajajo motnje. Preiskuje kožo, mišice s kitami in prijemališči in oživčenjem, sklepne ovojnice, burze in vezi, strukture iz kosti in hrustanca.
Na podlagi dobljenih rezultatov in pravilni interpretaciji le-teh lahko nato s pomočjo manualnih tehnik po metodi Cyriax (prečno frikcijo, manipulacijo, mobilizacijo, trakcijo) tretira obolelo ali poškodovano strukturo.
PNF terapija je primerna za nevrološke bolnike (bolniki s senzomotoričnimi motnjami, po možganski kapi, pri okvarah ali poškodbah perifernih ali centralnih živcih, pri avtoimnunih boleznih), za ortopedske bolnike (pri bolečinah v hrbtenici, sklepih rok oziroma nog), za travmatološke bolnike (po poškodbah gibalnega aparata-kosti, mišic, kit), za vse bolnike, ki želijo izboljšati svojo koordinacijo, položaj sklepov, mišično moč,…
Proprioceptivna nevromuskularna facilitacija – PNF je filozofija in način obravnave, ki temelji na na prepričanju, da ima vsak izmed nas v sebi neizkoriščen potencial.
PNFobravnava je integriran pristop,
- ki v vsakem trenutku obravnava bolnika v celoti in ne samo posamezen del njegovega telesa (npr. poškodovano koleno),
- pristop je vedno pozitiven in stimulira tisto kar bolnik lahko naredi,
- primarni cilj terapije je pomagati bolniku vzpostaviti višji novi funkcije (doseči večjo samostojnost, lažje zadrževati telo v nekem položaju, lažje doseči stvar na visoki polici,…).
S pomočjo vključitve velikega števila receptorjev (receptor je konec živčnega končiča ki reagira na specifične dražljaje, npr. bolečinski receptor, receptor za dotik, sklepni receptor,…), poiskušamo doseči hitro in natančno izvedbo giba. Pomembno je bolnika naučiti izvedbo giba v celoti in zadrževanja telesa v določenem položaju.
Z množico informacij, ki jih nudijo receptorjii, pripomoremo k boljšemu zaznavanju bolnikovega telesa. Stimuliramo predvsem gibe, vzorce in položaje, ki jih je bolnik sposoben vzdrževati in vplivamo na šibkejši oziroma oboleli predel preko iradiacije (aktivacija na enem delu telesa povzroči aktivacijo na drugem delu telesa), bolniku vračamo zaupanje vase in v njegove sposobnosti.
Uporaba PNF metode sproži in aktivira neizkoriščene bolnikove možnosti za ozdravitev, oziroma izboljšanje njegovega stanja. Fizioterapevt med terapijo vodi, usmerja in korigira gib, nadzoruje pravilno zaporedno vključevanje mišic in nauči najustreznjšo izvedbo funkcionalnih gibov, ki jih bolnik potrebuje tekom dneva. Cilj je doseči normalno, oziroma najustreznejšo raztegljivost mišic, največji obseg giba glede na bolnikovo stanje in primeren mišični tonus.
S pozitivnim pristopom do bolnika, prenosom terapije v vsakodnevno življenje in izkoriščanjem bolnikovih sposobnosti za obnovitev, okrepitev šibkejših delov telesa po poškodbah ali bolezenskih stanjih dosegamo optimalne rezultate in omogočamo bolniku kar se da največjo samostojnost.
Primerna je za obravnavo mišično – skeletnih disfunkcij.
Mulligan je metoda mobilizacije z gibanjem udov in ohranja naravno drsenje sklepov v hrbtenici, ki temelji na principih manualne terapije.
Po Mulligan konceptu težave v sklepnem gibanju izhajajo iz nepravilnega sklepnega drsenja. Ob gibanju dveh sklepnih površin lahko zaradi različnih vzrokov pride do manjših mikro »iztirjenj«, skrenitev iz optimalne poti gibanja, kar vodi lahko v nestabilnost, bolečino in omejitev giba.
Z obravnavo po Mulligan konceptu lahko vzpostavimo ponovno normalno drsenje oziroma gibanje v sklepu. Značilno za to tehniko je, da terapevt poišče drsenje sklepa, ki je za bolnika najprijetneje, nato pa bolnik sam giba v neboleči smeri. Lahko pa terapevt položaj samo pasivno vzdržuje v nebolečem položaju ali pa izvaja ritmične pritiske. Pri uporabi mulligan tehnike bolniki ne čutijo bolečin in po uporabi v večini primerov takoj začutijo izboljšanje.
Metoda Mulligan lahko hipoma odpravi ali zmanjša dalj časa trajajoče bolečine.
Metoda je primerna je za mišične motnje in difunkcije.
Z različnimi metodami fizoterapevt obravava in odpravi triger točke. S pomočjo posebnih metod aktivira telo,da na triger točki telo poveča pretok krvi in izpusti priliv kisika, vključno z vsemi substancami, ki nato ozdravijo triger točko.
Triger točke ali miofascialne prožilne točke so majhna žarišča v mišicah (mišičnem tkivu ali) mišični ovojnici) ki so nastale)kot posledica neke poškodbe. Lahko so posledica akutne ali kronične preobremenitve mišice. Lahko nastanejo tudi v sosednji mišici. Nove triger točke lahko nastanejo zaradi anatomskih nepravilnosti, psiholoških dejavnikov (stres, jeza,…), kroničnih infekcij (astmatik,…), pri motnjah prehranjevanja (predvsem pomanjkanje C in B6 vitamina) ali kot posledica poživil (Prekomerno uživanj kave ali alkohola,..).
Terapija je primerna za vse, ki imajo težave z živčnim sistemom.
Bolečine velikoktrat povzročajo tudi živci. Naše telo je prepredeno z živci in živčnimi vlakni, ki pa včasih ne drsijo gladko med mehkotkivnimi strukturami (mišicami, vezmi, žilami,…), so stisnjeni, vkleščeni,… S posebnimi gibi, vajami lahko ponovno vzpostavimo pravilno oziroma boljše drsenje, gibanje živcev.
Pri zdravem človeku so živci prožni, kar pomeni da se njihova dolžina spreminja, nemoteno drsijo med mehko tkivnimi strukturami in se gibljejo k sklepom ali proč od njih.
Le normalno gibanje živca omogoča tudi njegovo prevodnost in s tem njegovo funkcijo.
Tehnika je primerna za bolnike z mišičnimi, limfni in nevrološkimi težavami po poškodbah, različnih obolenjih in pri športnikih.
Kinesiotape je elastični trak, ki je približno enake debeline in teže kot koža. Lepilo je na traku nanešeno v vijugah, ki omogačajo, facilitirajo gib v longitudinalni osi. Zaradi sestave traku (bombaž in elastična vlakna) in posebne aplikacije traku, trak stimulira dekompresijo tkiv in ne blokira gibov.
Trak ima do 40% raztegljivost, je hipoalergičen, vodoodporen (se lahko z njim umivamo), dopušča znojenje, ne vsebuje lateksa, ne pušča sledi. Trak po aplikaciji pustimo na predelu nekaj dni.
Mišice niso povezane samo z gibanjem, temveč vplivajo tudi na kroženje krvi in limfe, vplivajo na telesno temperaturo,… Nepravilno delovanje mišic tako vpliva tudi na ostale sisteme v telesu.
Z namestitvijo kinesio traku povečamo obseg giba, zmanjšamo mišične krče in nudimo mišicam oporo, izboljšamo pretok krvi in limfe, zmanjšamo bolečino in oteklino, zmanjšamo vnetje, znižamo presežek toplote in kemični h snovi v tkivu,.. Trak mikroskopsko dvigne kožo in tako zveča pretok.
Limfna drenaža je uporabna v medicini za zmanjševanje edemov po mastektomiji, posttravmatskih edemih, po operativnih posegih, pri opeklinah in brazgotinah, pri artrozah, osteoporozah, pri poškodbah živcev, parezi nervus facialisa, sinusitisih, motnjah prebavnega trakta,… V kozmetiki se uporablja limfna drenaža za odpravljanje celulita, pri tretmanih aknaste kože, rosacea, kot preventiva pri zatekanju nog, za ohranjanje tonusa kože pri hujšanju, kot preventiva pri nosečnostnih strijah, pri podočesnih mešičkih,…
Naloga limfnega sistema je odstranjevanje snovi in odvečne tekočine iz telesa. Limfa potuje po žilah, ki se pričnejo prosto, v mehkem vezivnem tkivu, preko bezgavk in se očiščena v vratnem delu izlije v venski obtok. Sestavljajo jo predvsem večje molekule, kot so beljakovine, maščobe z dolgimi verigami, tekočina, celice in tuje snovi, torej vse kar ne more odpotovati po krvnem obtoku.
Arterijski obtok omogoči dovod krvi do celic, poveča dotok tekočine in njene vsebine, venski in limfni odtok pa poskrbita za odplavljanje tekočin. Kadar je zastoj, oteklina, je v večini primerov moten limfni odvod (ker je moten odvod velikih molekul, ki lahko potujejo le po limfi). Masaža, ki povzroči večjo prekrvavitev in tako tudi večji dovod tekočin v takih primerih ni primerna, potrebna je limfna drenaža.
Limfna drenaža je posebna tehnika, ki pomaga limfnim žilam pri odvajanju bremena. Gre za zelo nežno tehniko, ki poteka vzdolž limfnih žil. Limf terapevti s svojimi rokami vplivajo poleg drenažnega učinka tudi na zmanjšanje bolečine, na avtonomni živčni sistem in na imunski sistem.
Že enourna obravnava tedensko lahko veliko pripomore tudi pri zelo težkih stanjih.
Včasih je potreben obisk bolnikovega doma. Najpogosteje gre za nevrološke ali travmatološke bolnike, ki sami ne morejo do ambulante. Obravnava na bolnikovem domu je zelo specifična in ima seveda dobre in slabe strani.
Dobro je predvsem to da bolniku ni potrebno iskati, organizirati prevoza, da ne izgublja časa, da je terapija lahko še bolj funkcionalno usmerjena, saj se lahko posamezni cilji prilagajajo dejanskemu stanju,..
Slaba stran je, da doma nimamo vseh včasih prepotrebnih pripomočkov (mize, žog, valjev, bradlje,..), da posameznih vaj zato ne moremo narediti ali pa je izvedba le delno primerna.
Fizioterapija izboljšuje kvaliteto življenja bolnikom, ki imajo težave z lokomotornim aparatom in vsem, ki bi radi nekaj naredili za sebe.
testiranje in meritve; obsega giba v posameznih sklepih in mišične moči,
protibolečinska elektroterapija; terapija z DD tokovi, TENS-a in IF; terapije so namenjene zmanjševanju kroničnih ali akutnih bolečin,
ultrazvočna terapija; UZ terapija z 1 MHz ali 3 MHz sondo za odpravljanje ali zmanjševanje kalcinacij, za mehčanje pooperativnih brazgotin, po poškodbah, za zamnjševanje oteklin, za mehčanje tkiv,
laserska terapija; s pomočjo 810 nm ali 780 nm glave; za odpravljanje bolečin pri akutnih, subakutnih ali kroničnih stanjih, za opekline, ulkuse, rane,…,
termoterapija; ogrevanje s pomočjo infrardeče svetlobe,
krioterapija; ohlajevanje s kriopak oblogami ali ledom,
kinezioterapija; terapevtske vaje, aktivne, asistirane in pasivne individualne vaje, vaje za mišično moč, vaje za vzdržljivost, vaje koordinacije, vaje za ravnotežje, vaje za stabilizacijo medenice in hrbtenice,…
osebni trening, individualna vadba resnično lahko pokaže dobre rezultate
masaža; klasična, terapevtska, športna,
pilates trening s certificiranim inštruktorjem; posebna oblika vadbe s poudarkom na stabilizaciji hrbtenice in medenice,
svetovanje; učenje za življenje
preventiva; preprečevanje bolečin v vratu in križu,
osnove raztezanja.
Terapija za obravnavo miofascialnih prožilnih točk (MPT) je svetovno priznana manualna tehnika, ki jo pri svojem delu vse pogosteje uporabljajo ne samo v zasebnem zdravstvu, temveč tudi v fizioterapiji v javnih zdravstvenih ustanovah (specialistične ambulante, ambulanta rehabilitacij, individualna fizioterapija, klinični oddelki …) Tehnika izjemno hitro odpravlja bolečino v kostno-mišičnem sistemu in temelji na raziskavah, ki so dokazale obstoj miofascialnih prožilnih točk.
Miofascialna prožilna točka je mesto čezmerne vzdraženosti na mišici oziroma na mišični ovojnici in je lahko aktivna ali latentna. Aktivna miofascialna točka je na otip boleča in občutljiva, ter izzove preneseno bolečino. Na tem mestu so lahko prisotni tudi avtonomni znaki, kot so rdečica, znojenje, oteklina … Latentna miofascialna točka je na otip prav tako boleča, ne povzroča pa prenesenih bolečin. Miofascialna točka se iz latentne spremeni v aktivno ob določenih dejavnikih tveganja, npr. ob čezmerni obremenitvi, nepravilni drži, hoji, poškodbi …
Tehnika za obravnavo miofascialnih točk spremeni aktivne točke v latentne. Terapevt najprej določi mesto aktivnih ter latentnih prožilnih točk. Aktivne sprosti s pritiskom ali z aktivnim gibom proti uporu pacienta ali pa s kombinacijo obeh metod. Po dokončani terapiji, rednem izvajanju telesnih vaj in izogibanju dejavnikov tveganja pa se lahko popolnoma razbremenijo tudi latentne prožilne točke.
Pionirja znanstvenega raziskovanja obstoja miofascialnih prožilnih točk in miofascialne bolečine sta dr. Travell in dr. Simons, ki sta podala definicijo miofascialnih prožilnih točk in podrobno opisala dejavnike tveganja za aktivacijo MPT.
Kraniosakralna terapija je del osteopatske medicine, za katero je značilen holističen pristop. To pomeni da bolnika v vsakem trenutku obravnavamo kot celoto. Gre za manualno obravnavo, kjer terapevt s pomočjo posebnih tehnik vpliva na patološke procese. Z izredno nežnim dotikom terapevt vzpodbudi samozdravljenje organizma. Mehke manualne tehnike vplivajo predvsem na kranio sakralni sisten (sitem med lobanjo in križnico) kjer je vpet ves naš živčni system.
Terapija je primerna za:
- vse ortopedske in travmatološke bolnike, kot so bolniki z bolečino v vratu ali križu,
- za vse bolnike z bolečinami ali poškodbami sklepov ali mišic gibalnega aparata ali s težavami v vezivnem tkivu,
- za bolnike z nevrološko simptomatiko (pri multipli sklerozi, po možganski kapi v kasnejšem stanju, pri nevralgijah, pri težavah z ravnotežjem),
- za bolnike z motnjami vegetativnega živčevjo (motnje spanja, depresija, kronična utrujenost, hiperaktivnost),
- za vse, ki so pod nenehnim stresom, napetostjo.
Terapija navadno traja 45 – 60 minut. Učinki terapije so navadno vidni že po nekaj terapijah, število ponovitev pa je odvisno od vsakega posameznika.
Vedno večje število bolnikov, različnih obolenj in stanj v ramenskem obroču, zahteva ustrezen fizioterapevtski pristop. Učinkovit fizioterapevtski program je odvisen od prepoznavanja bolnikovih težav in uporabe ustrezne terapije na ustreznem mestu. Le dobro poznavanje anatomije, uporaba različnih testov za ramenski obroč, predvsem pa ustrezna interpretacija dobljenih rezultatov, omogočajo postavljanje delovne fizioterapevtske diagnoze, kot podlage za načrtovanje fizioterapevtskega programa.
Preberi več… fizioterapevtski pregled ramena