Fizioterapija pri

Fizioterapija za čeljustni sklep

Čeljustni sklep, ki povezuje mandibulo (spodnjo čeljust) s temporalno kostjo (senčnico) in sklepnim diskom (meniskom) imenujemo tudi temporomandibularni sklep. Pri zdravem človeku se usta odpirajo sinhrono in spodnje čeljusti pri odpiranju ne zamaknemo levo ali desno (ogled pred ogledalom). Usta odpremo za približno tri prste, tudi preveliko odprtje – hipermobilnost ni zaželena. Ocenjujemo tudi gib čeljusti naprej in nazaj in vstran levo in desno (normalno za približno četrtino odprtja ust). Predvsem je pomembna tudi simetrija izvedbe giba.

Seveda sta vedno aktivna oba sklepa, levi in desni. Tako kot tudi pri drugih sklepih v našem telesu je poleg normalnega sklepnega gibanja za dobro funkcijo pomembna tudi ustrezna, normalna mišična aktivnost. Slabo in neustrezno zapiranje ust in (pre)pogosto žvečenje vodi v povečano mišično napetost žvečnih mišic. Posledično lahko nastanejo spremembe v čeljustnem sklepu in vratni hrbtenici, enako lahko vpliva tudi spremenjen položaj vratne hrbtenice na položaj čeljusti in ugriz.

V praksi najpogosteje ugotavljamo preveliko napetost mišic, predvsem zunanje pterigoidne mišice, ki (po)vleče diskus v neustrezen položaj.
Po ustreznem fizioterapevtskem pregledu sklepa, ocenjujemo aktivno in pasivno gibljivost sklepa. Z ustreznimi merilnimi tehnikami izmerimo in ocenimo kvantiteto in kvaliteto gibanja v čeljustnem sklepu s pomočjo merilnih pripomočkov in palpacije intra in extra oralno. Preverimo tudi drsenje v sklepu.

Glede na rezultate se lahko odločimo za sklepno mobilizacijo, relaksacijo ali krepitev mišic – mišično uravnovešenje obeh sklepov in seveda ostalih predelov telesa (podjezičnice, vratu, ramenskega obroča,…) ob souporabi ostalih fizioterapevtskih tehnik.
Terapija je tako individualno prilagojena vsakemu posamezniku. Pri omejitvi obsega giba zaradi sklepa in sklepu pripadajočih tkiv s pomočjo posebnih tehnik (distrakcij in sklepnih drsenj), katere naknadno izvaja vsak posameznik sam doma, povečamo gibljivost.

Periferna pareza brahialnega pleteža

Spodaj si lahko preberete predstavitev (v angleščini).

Peripheral Paresis of the Plexus brachialis

Pnf v fizioterapiji

Moje srečanje s pnf tehniko je bil naključen. Vedno sem bila prepričanja, da to ni za mene. Danes pa je to tehnika, ki je v moji praksi najpogosteje uporabljena.

Kaj pravzaprav je proprioceptivna nevro muskularna facilitacija (pnf)? Pri samem konceptu gre za vključevanje kar največjega števila mišic in delov mišic s pomočjo receptorjev v mišicah, kitah in sklepih in s pomočjo facilitacije, ki olajša priliv v hrbtenjačo in mišični odziv.

PNF obravnava je celostni pristop, ki v vsakem trenutku obravnava bolnika v celoti in ne samo posamezen del njegovega telesa, pristop je vedno pozitiven in stimulira tisto kar bolnik lahko naredi. Bolnika naučimo izvedbo giba v celoti in zadrževanja telesa v določenem položaju. Stimuliramo predvsem gibe, vzorce in položaje, ki jih je bolnik sposoben vzdrževati in vplivamo na šibkejši oziroma oboleli predel. Bolnika naučimo najustreznejšo izvedbo funkcionalnih gibov, ki jih bolnik potrebuje tekom dneva. Vendar pa ni terapija primerna le za nevrološke bolnike. O tem sem se prepričala lani na Poljskem, kjer sem nadaljevala svoje izpopolnjevanje na področju PNF-a. Tehnika je zelo uporabna tudi za ortopedske bolnike in travmatološke bolnike.

Aromaterapija
Aromaterapija
Aromatična olja so v zdravilne namene najprej uporabljali na Kitajskem. Tudi oče medicine Hipokrat je že odkril zdravilne učinke rastlin. Aromaterapijo, kot jo poznamo danes je po naključju odkril francoski kemik, ki si je pozdravil gnojno opeklino s sivkino esenco.
Kaj je aromaterapija?
To je terapija s pomočjo eteričnih olj. Z eteričnim oljem lahko izvajamo masažo, ga inhaliramo, si pripravimo kopel ali pa ga nakapamo v čajno lučko. Z masažo dosežemo sprostitev telesa in duha.
Kaj so eterična olja?
Eterična olja so majhne maščobno aromatične kapljice, pridobljene iz rastlin in cvetov. Najpogostejša oblika pridobivanja je s pomočjo parne destilacije. Zanimiv je podatek da za dva litra olja potrebujemo kar 70 kg rastlin.
Kako uporabljamo eterična olja?
Eteričnih olj ne smemo uporabljati nerazredčenih. Mešamo jih z večnamenskimi nosilnimi olji, kot so na primer marelično, sončnično, mandljevo ali olivno olje, ali pa s specialnimi nosilnimi olji kot so sezamovo olje, jojobino olje ali olje pšeničnih kalčkov. Eterično olje samo ali v kombinaciji z drugimi eteričnimi olji, torej mešamo s temeljnimi olji. Glede na naše potrebe in želje izberemo pravilno mešanico.
Zakaj uporabljamo aromaterapijo?
Za izvine, izpahe, otekline je primerna kamilica, ko po športnih naporih ostanemo brez energije izberemo lahko limonsko travo, bergamotka lajša depresijo, evkaliptus zmanjšuje bolečino v prsih, jasmin deluje antidepresivno in lajša boleče menstruacije, mišično utrujenost odpravlja brin, za odvajanja mlečne kisline in za utrujene noge je primerna poprova meta, vnete mišice lahko umiri žajbelj, rožno olje pa deluje proti depresiji in povzroča lepše sanje. To je le nekaj zdravilnih učinkov zelišč in rastlin. Vonjave zaznavamo s tistim delom možganov, ki so povezana s čustvi, zato nam prijeten vonj in aromaterapija lahko polepšata dan.
Fizioterapija po moje

Več kot dvajset let nazaj sem diplomirala na takratni VŠZ v Ljubljani kot višji fizioterapevt, čeprav sem takrat mislila da sem študij končala, se je v resnici vse šele začelo.

V osemdesetih sta se v medicini tako kot tudi na drugim področjih pričela uveljavljati tehnologija, računalništvo. Uvedenih je bilo veliko novih aparatov, ki so omogočali večje število obravnavanih bolnikov. Fizioterapevtske tehnike so bile usmerjene zgolj v doseganje cilja in manj v iskanje vzroka zaradi katerega je poškodba, bolečina nastala. Tako so bolniki sčasoma postali »boleča rama«, »negibljiv komolec« , »tisti z išiasom«,… Vsi smo delali tako, pa saj drugače tudi nismo znali.

Sem velika zagovornica prepričanja, da je edino znanje podlaga za strokovno delo. Zato sem se odločila da se bom izpopolnjevala še naprej in se še vedno. Leta 2003 se diplomirala kot diplomirani fizioterapevt, opravila sem veliko tečajev in izpopolnjevanj doma in v tujini in si pridobila mednarodne licence.

Danes najpogosteje uporabljam manualne tehnike. To so večinoma tako imenovane mehke tehnike, ki ne povzročajo mikro poškodb (ker bolnik pač mora po 6 tednih roko dvigniti nad glavo!). Bolnika obravnavam celostno in ne samo posamezen del njegovega telesa . Vedno stimuliram tisto kar bolnik lahko naredi. Vendar pa to ne pomeni, da mojim bolnikom ni potrebno delati, daleč od tega. Tisti, ki so bili pri meni to dobro vedo. Lahko pomagam, usmerjam, vodim ali naučim, veliko dela pa še vedno ostaja tudi bolniku. Zelo pomembno je da bolnik začne reševati svoje težave pravilno in na pravem mestu.

Nekdo mi je rekel naj se ne navežem preveč na bolnike. Vendar ali ni ravno to največja napaka, ki jo lahko naredi zdravstveni delavec? Ko bolnikov nimaš več rad, ko postanejo številke, potem ni več pristnega odnosa, ni več zaupanja in tudi uspehi niso več tako dobri.

Fizioterapija pri ortopedskih bolnikih

Pri ortopedskih bolnikih je fizioterapija oblika konzervativne (ne operativne terapije), ki je med prvimi izbirami zdravljenja, ker sodi med manj invazivno terapijo. Prav tako je fizioterapija nujno potrebna tudi po operaciji.
Med ortopedske bolnike, to je bolnike s težavami z lokomotornim (gibalnim) aparatom, se prištevajo vsi bolniki s težavami na kosteh, mišicah, vezivnem tkivu. To so bolniki s težavami v hrbtenici, na sklepih, mišicah, kapsulah,…

Fizioterapevtske tehnike lahko delimo na:

  • aparaturne tehnike, kot so elektroterapija, termoterapija, ultra zvok, laserska terapija, magneto terapija,..
  • kinezioterapijo, kamor sodijo terapevtske vaje, pasivne, asistirane, aktivne vaje, vaje proti uporu,…
  • manualno terapijo, kot je obravnava po metodi ortopedske medicine Cyriax, Mulligan obravnavo, obravnavo Triger točk, Mc Kenzie obravnavo, osteopatske tehnike kot je kraniosakralna obravnava,..

Za celostno fizioterapevtsko obravnavo je poleg ustrezne terapije tudi nujno potrebna natančna fizioterapevtska diagnostika, saj lahko le na podlagi le te terapevt natančneje določi lokacijo in strukturo prizadetega tkiva.

Boleči sklepi rok

Vabljeni ste da si ogledate predstavitev iz predavanja o bolečinah v sklepih rok.

boleci sklepi rok

Težave z ravnotežjem

Vabljeni k ogledu predstavitve težav z ravnotežjem in kako si lahko pomagamo.

tezave z ravnotezjem (2)

Otekanje nog

Vabljeni k ogledu predstavitve z izobraževanja iz leta 2009.

otekanje nog sept 09

Gibanje v zrelih letih

Za tiste, ki vas zanima kaj lahko zase naredimo v zrelih letih si preberite spodnjo predstavitev.

gibanje v zrelih letih

Fizioterapija pri mišični oslabelosti

Vabljeni k ogledu predstavitve, ki jo uporabljamo na izobraževanje o fizioterapiji pri mišični oslabelosti.

Fizioterapija pri misicni oslabelosti