Adhezivni kaspulitis ali zamrznjena rama (ang. frozen shoulder), je skupek simptomov, kot so togost, bolečina in omejen obseg gibanja v glenohumeralnem sklepu (ramenski sklep). Lahko nastane po poškodbi, pri preobremenitvah ali zaradi bolezni kot je možganska kap in sladkorna bolezen. Tkiva okoli sklepa postanejo toga, nastane brazgotinsko tkivo in gibanje rame postane oteženo in boleče. Stanje se načeloma pojavi počasi in tudi izginja počasi, lahko traja leto ali več.
Je neznane etiologije, ki je karakteriziran z bolečino in omejeno aktivnostjo v ramenskem sklepu (aktivno in pasivno!), obseg giba je ≥ 25% v vsaj dveh smereh, najbolj pogosto je to v abdukciji (odmikanju) in zunanji rotaciji. Adhezivni kapsulitis je povezan z sinovitisom in kapsularno kontrakturo ramenskega sklepa. V praksi ga je težko diagnosticirat oz. ločiti od ostalih ramenskih patologij.
Tri subkategorije sekundarnega obolenja zmrznjene rame vključujejo sistemsko sladkorno bolezen in druga metabolna stanja, ekstrinzične faktorje (kardiopulmonalne bolezni, cervikalni disk, zlomi nadlahtnice, parkinsonova bolezen) in intrinzične faktorje (patologija rotatorne manšete, tendinitis m. bicepsa, kalcifikacijski tendinitis, artritis akromio klavikularnega sklepa). Pogosteje se pojavlja pri ženskah (v času menopavze), pri odraslih osebah starih predvsem od 40 do 65 let. Drugi povezani faktorji za nastanek zamrznjene rame so poškodbe ramenskega sklepa, podaljšana imobilizacija, bolezni ščitnice, kapi, miokardialni infarkt in prisotnost avtoimunih bolezni.
Pacienti opišejo obolenje kot postopen pojav s postopnim povečanjem bolečine in postopno zmanjšanje aktivne in pasivne gibljivosti v sklepu. Pojavijo se težave pri negi (npr česanje), problemi z aktivnostmi, ki vključujejo gibanje nad glavo, oblačenje, zlasti so težave pri aktivnostih za hrbtom (npr zapenjanje modrca pri ženskah). V veliko primerih se simptomi po določenem času sami umirijo.
Adhezivni kapsulitis poteka v treh fazah:
Akutna/zamrznjena/boleča faza: postopno nastopanje ramenske bolečine v mirovanju, z ostro bolečino v ekstremnih obsegih giba, bolečina ponoči med spanjem, ki lahko traja od 3 do 9 mesecev.
Adhezivna/zamrznjena/toga faza: bolečina popušča, postopna izguba ramenskega gibanja v kapsularnem vzorcu. Bolečina se pojavi samo v ekstremnih gibanjih. Ta faza se pojavi okoli 4 meseca in traja vse nekje do 12 meseca.
Razrešitev/odtajevalna faza: spontano ozdravljenje, progresivni napredek v funkcijskem gibanju, kar lahko traja od 1 do 3.5 let.
Pri zamrznjeni rami imajo ljudje slabšo moč v Zunanji Rotaciji, Notranji Rotaciji in Abdukciji.
TEST ZA ZAMRZNJENO RAMO:
Pomik dlan do vratu – Flex rame + ABD + ZR (Podobno kot česanje, zapenjanje ogrlice)
Pomik dlani do lopatice- Exstenzija rame + ADD + NR (Podobno kot slačenje modrca, oblačenje jakne, seganje v zadnji žep hlač)
Dlan do opocizije lopatice (nasproti) Flexija rame + horizontalna ADD
FIZIOTERAPIJA
V prvi fazi:
Izogibamo se aktivnostim, ki povečajo bolečino, posvečamo se aktivnostim, ki ne bolijo. Dobri rezultati so se pokazali pri ljudeh, ki so izvajali aktivnosti brez bolečine oz. vaje v obsegu brez bolečin. V tej fazi se izvajajo pasivne in aktivno-asisitirane vaje za večanje obsega sklepne gibljivosti (npr. pomaga fizioterapevt ali si pomaga pacient sam s pripomočki) Pred izvedbo vaj je priporočeno, da ramo dobro segrejemo (npr. s toplimi oblogami). Če je možno izvajamo vaje na ergometru za zgornji ud. Raztezne vaje izvajamo od 1 – 5 sekund v obsegu giba kjer ni prisotnih bolečin, 2-3x/dan. Izvajamo nihajne vaje v ramenskem sklepu stoje in sicer tako, da se nagnemo s trupom rahlo naprej in z obolelo iztegnjeno roko sproščeno nihamo in krožimo v obe smeri. Pri vajah si lahko pomagamo s palico ali brisačo in sicer tako, da roko potegnemo do meje bolečine (navzgor, vstran, nazaj). Ko ramo raztezamo, iztegnemo roko in jo približamo k zdravi rami, primemo z dlanjo preko nadlahti in potegnemo v nasprotno smer, pri čemer čutimo razteg v ramenskem sklepu. Izometrične vaje za večanje mišične moči izvajamo v vseh ravninah gibanja. Pri manualnih tehnikah uporabljamo nežno mobilizacijo.
V drugi fazi:
Vaje ostajajo enake kot v prvi fazi, le da tukaj strmimo k bolj agresivnim razteznim vajam za izboljšanje obsega sklepne gibljivosti. V tej fazi se izvajajo aktivne vaje za večanje obsega sklepne gibljivosti (pacient jih izvaja sam, brez pomoči). Vaje za večanje mišične moči lahko izvajamo z elastičnim trakom. Npr. trak primemo v obe dlani, pri čemer so komolci pokrčeni na 90 stopinj in odmikamo dlan (obolele roke) z elastičnim trakom od druge roke, pri čemer komolec miruje ob telesu. Nato to ponovimo še v drugo smer. Položaj v odmiku zadržimo približno 5 sek in 10 – 15-krat ponovimo. Mobilizacijo z gibanjem izvajamo po 3 sete z 10 ponovitvami in minuto pavze.
V tretji fazi:
V tej fazi strmimo predvsem k povečani frekvenci in trajanju raztezanja. Razteg se lahko zadrži za dlje časa in ponovi večkrat dnevno, kot v prejšnjih fazah (približno 15 do 20 sekund in ponovimo od 10 do 20-krat na dan). Vaje raztezanja, vaje za večanje mišične moči in vaje za večanje obsega sklepne gibljivosti so enake kot v fazi II, le da povečamo čas raztega in število ponovitev vaj. Mobilizacijske tehnike so tretje stopnje.
Larisa Brencelj jakop, dipl. fiziot.
http://www.physio-pedia.com/Adhesive_Capsulitis