Koleno sestoji iz dveh večjih sklepov, in sicer iz patelofemoralnega (patela in stegnenica) in
tibiofemoralnega (golenica in stegnenica) sklepa. Patelofemoralni sindrom je izraz za
bolečino, ki izvira iz samega patelofemoralnega sklepa ali iz okoliških mehkih tkiv. Nastane
zaradi poškodbe patele, vendar je pogostejši vzrok skupek določenih faktorjev kot so npr:
preobremenjenost na patelofemoralni sklep, anatomske in biomehanične abnormalnosti,
slabša mišična moč, neravnovesja in disfunkcija. Pogost problem je tudi neravno drsenje
pogačice med gibanjem sklepa. Le ta se nagiba bolj v desno ali levo stran in zaradi tega ne
drsi v fiziološki ravnini. To lahko povzroča bolečine in patelofemoralni sindrom, saj se sile ne
razporejajo tako kot, če pogačica drsi pravilno. Eden izmed vzrokov je tudi neravnovesje
moči med notranjo skupino stegenskih mišic in zunanjo stranjo. Navadno je zunanja stran
(vastus lateralis) močnejša od notranje (vastus medialis) in le- ta vleče pogačico v svojo smer
in s tem povzroča bolečino. Patelofemoralni sindrom se lahko pojavi tudi zaradi,
hiperekstenzije kolena, zunanje golenične torzije, genu varus ali valgus položaja (»noge na 0,
noge na X«), povečanega Q kota in neprožnosti v zadnji skupini stegenskih mišic, mečnih
mišicah in iliotibialnega trakta.
Včasih pa je lahko bolečina lokalizirana v kolenu, vendar je vzrok težave drugje. Pes planus
(pronacija oz. plosko stopalo) ali Pes Cavus (supinacija oz. pretiran notranji lok stopala) lahko
sprovicirata patelofemoralni sindrom. Pronacija stopala povzroči kompenzacijsko notranjo
rotacijo golenice ali stegnenice, kar povzroči tako imenovano »zmedo« v samem
patelofemoralnem mehanizmu. Supinacija stopala povzroči manjše blaženje za spodnji ud,
kadar le-ta udari ob tla (pri dostopu) in s tem povzroči večjo obremenitev na patelofemoralni
mehanizem. Kolčno gibanje lahko prav tako vpliva na koleno in patelofemoralni sindrom.
Študije so pokazale, da ljudje s patelofemoralnim sindromom razvijejo slabšo moč mišic
odmikalk kolka (abduktorjev), ki so v povezavi z povečanim kolčnim odmikom (addukcijo)
med tekom.
Najpogostejši simptom patelofemoralnega sindroma je bolečina v predelu kolena, ki je
najpogostejša med tekom, kolesarjenjem, počepanjem, klečanjem, hoji po stopnicah,.. Lahko
so prisotne tudi krepitacije v kolenskem sklepu (»pokanje«) in nestabilnost kolena.
Fizioterapija pri patelofemoralnem sindromu obsega manualno terapijo, vaje v odprti (spodnji
del uda se prosto giblje po prostoru) in zaprti kinetični verigi (spodnji del uda je fiksno na
tleh, npr. počep), vaje za večanje moči stegenskih mišic, kineziotaping in elektroterapijo
(protibolečinski tokovi).
Glavni cilji fizioterapevtskega programa so vaje za večanje moči stegenskih mišic (musculus
quadriceps). V začetni fazi vaj te temeljijo na izometrični kontrakciji, saj s tem zmanjšamo
obremenitev na patelofemoralni sklep. Na primer: pacient leži na hrbtu s pokrčenim kolenom
na 90 stopinj, stopalo je na tleh. Drugo koleno je popolnoma iztegnjeno in ga pacient dviga od
podlage, kjer zadrži 10 sekund in nato počasi spušča nazaj. Dodamo tudi vaje v zaprti in
odprti kinetični verigi. Na začetku obravnave so bolj priporočene vaje v zaprti kinetični
verigi, saj povzročajo manjšo obremenitev na patelofemoralni sklep. Na primer: počepi, kjer
je potrebno nadzorovati, da kolena pri krčenju ne pridejo preko prstov na nogi. Trening
notranje skupine mišic stegna (vastus medialis), da ponovno vzpostavimo ravnovesje moči z
zunanjo stranjo stegenskih mišic (vastus lateralis). V fizioterapiji, si velikokrat na samem
začetku rehabilitacije pri tem pomagamo s stimulacijo (elektroterapija) notranje skupine
stegenskih mišic. Program fizioterapije vključuje tudi krepitev kolčnih mišic in ravnotežnih
vaj.
VIR:
http://www.physio-pedia.com/Patellofemoral_Pain_SyndromePat