Sezonska razpoloženjska motnja (SAD) ali zimska depresija
Sezonska razpoloženjska motnja (SAD), ki jo nekateri imenujejo zimska depresija spada med atipične depresivne motnje. Pri tem posamezniki opažajo nihanje razpoloženja, ki obsega vsakoletno doživljanje depresivnega obdobja, ki ima svoj vrhunec v zimskih mesecih, ko je manj sončne svetlobe in je dan krajši.
Najbolj depresivni smo prav januarja in februarja, stanje pa se normalizira s prihodom pomladi v marcu.
Vzroki za nastanek zimske depresije
Jasen vzrok zakaj prihaja do sezonske depresije še ni znan. Kako se bomo odzvali je zapisano tudi v naših genih, pomembno vlogo pa igrajo še leta in sposobnost telesa pri uravnavanju nevrotransmiterjev.
Strokovnjaki kot najbolj logičen razlog navajajo pomanjkanje svetlobe v zimskih mesecih. Izpostavljenost dnevni svetlobi namreč skrbi za našo biološko uro, ki pa uravnava precej dejavnikov. Deluje tako, da vpliva na spanec, razpoloženje in delovanje hormonov; kadar je izpostavljenost sončni svetlobi zmanjšana, biološka ura deluje bolj počasi. Ko se zmrači se poveča izločanje melatonina, ki povzroča zaspanost. V normalnih količinah melatonin blaži depresijo in ga lahko štejemo med t.i. dobre hormone s pozitivnim antioksidativnim delovanjem. Zaradi teme pa se v zimskih mesecih njegova količina v organizmu poveča, kar povzroči lahko povzroči sezonsko razpoloženjsko motnjo. Pomembno vlogo ima pri zimski depresiji tudi serotonin. Manj sončne svetlobe lahko povzroči padec ravni serotonina, možganskega nevrotransmiterja, ki vpliva na razpoloženje.
Po drugi teoriji naj bi se živčni prenašalci ali nevrotransmitorji (skupina heterogenih biokemičnih snovi, ki prenašajo informacije med nevroni v možganih) med menjavo letnih časov “zmedli”; ta neravnovesja naj bi odpravila prav izpostavljenost svetlobi.
Simptomi SAD ali zimske depresije
Težko je ločiti med depresijo in sezonsko motnjo razpoloženja, saj so simptomi pri obeh velikokrat zelo podobni. Za sezonsko motnjo razpoloženja je značilno, da se pojavi v točno določenem delu leta, njeni simptomi pa navadno izginejo, ko pride do menjave letnih časov. Za to motnjo razpoloženja lahko zboli vsak, vendar so zanjo bolj dovzetni ljudje, ki živijo v predelih, kjer so dnevi pozimi krajši ali pa tam med letom prihaja do velikih sprememb v količini dnevne svetlobe.
Poleg klasičnih depresivnih simptomov (preberi več o depresiji) so za to motnjo značilni še:
– razdražljivost,
– utrujenost,
– dolgo spanje,
– zelo povečana potreba po ogljikovih hidratih.
Zaradi povečane potrebe po spanju sta otežena jutranje vstajanje in ohranjanje budnosti. Osebe s sezonsko depresijo so navadno precej nemirne in impulzivne, zato pri tej motnji pogosteje kot pri tipičnih depresijah pride do samopoškodovanja, v najhujših primerih celo do samomora.
Najpogostejši diagnostični kriterij za razlikovanje med zimsko od tipične depresije je ta, da se zimska depresija ali SAD pojavlja izključno v zimskih mesecih in se ponavlja iz leto v leto.
Dejavniki tveganja:
Med dejavnike, ki lahko povečajo tveganje za nastanek sezonske depresije, spadajo:
• SPOL: nekatere študije kažejo, da je diagnoza sezonske depresije pogostejša pri ženskah kot pri moških, vendar pa so pri moških simptomi izrazitejši.
• LOKACIJA: sezonska depresija je pogostejša med ljudmi, ki živijo daleč severno ali južno od ekvatorja (npr. Finska, Aljaska,…). To je lahko posledica zmanjšane količine sončne svetlobe pozimi in njenega povečanja v poletnih dneh.
• DRUŽINSKA ZGODOVINA: nekatere študije so pokazale, da je verjetnost za nastanek sezonske depresije večja pri tistih, ki imajo sorodnike s to motnjo.
Kako si lahko pomagamo sami?
Zimska depresija se najpogosteje pojavlja pri ženskah med tridesetim in štiridesetim letom starosti. Prva pomoč pri slabšem razpoloženju je sprememba prehrane in telesne dejavnosti. Priporočljive so jedi, bogate z ogljikovimi hidrati, ki nadomeščajo pomanjkanje serotonina. Hkrati pa je treba uživati čim več svežega sadja in zelenjave. K dvigu ravni serotonina prispeva tudi gibanje na prostem.
Hormon melatonin uravnava spalni cikel, medtem ko ima serotonin neposreden stimulativen učinek in pri ljudeh povzroča boljše razpoloženje. Svetloba in fizični napor spodbujata izločanje hormona serotonina.
Popijte dovolj tekočine – vode, zeliščnih čajev, toplih napitkov z medom in cimetom, ki bodo preprečili dehidracijo, glavobole in razdražljivost. Privoščite si dovolj spanja.
Predvsem pa se veliko smejte, saj naš imunski sistem najbolj deluje, ko smo srečni.
Petra Okoren, dipl.inž.lab.biomed., Diagnostični laboratorij
Viri:
1. http://www.psihoterapija-ordinacija.si/sl/dusevne-motnje/motnje-razpolozenja/71-sezonska-depresija-sad.html
2. http://www.viva.si/Psihologija-in-odnosi/8149/Prepre%C4%8Dimo-sezonsko-razpolo%C5%BEenjsko-motnjo
3. http://www.epsihologija.si/novica/sezonska-motnja-razpolozenja