PNF terapija je primerna za nevrološke bolnike (bolniki s senzomotoričnimi motnjami, po možganski kapi, pri okvarah ali poškodbah perifernih ali centralnih živcih, pri avtoimnunih boleznih), za ortopedske bolnike (pri bolečinah v hrbtenici, sklepih rok oziroma nog), za travmatološke bolnike (po poškodbah gibalnega aparata-kosti, mišic, kit), za vse bolnike, ki želijo izboljšati svojo koordinacijo, položaj sklepov, mišično moč,…
Proprioceptivna nevromuskularna facilitacija – PNF je filozofija in način obravnave, ki temelji na na prepričanju, da ima vsak izmed nas v sebi neizkoriščen potencial.
PNFobravnava je integriran pristop,
• ki v vsakem trenutku obravnava bolnika v celoti in ne samo posamezen del njegovega telesa (npr. poškodovano koleno),
• pristop je vedno pozitiven in stimulira tisto kar bolnik lahko naredi,
• primarni cilj terapije je pomagati bolniku vzpostaviti višji novi funkcije (doseči večjo samostojnost, lažje zadrževati telo v nekem položaju, lažje doseči stvar na visoki polici,…).
S pomočjo vključitve velikega števila receptorjev (receptor je konec živčnega končiča ki reagira na specifične dražljaje, npr. bolečinski receptor, receptor za dotik, sklepni receptor,…), poiskušamo doseči hitro in natančno izvedbo giba. Pomembno je bolnika naučiti izvedbo giba v celoti in zadrževanja telesa v določenem položaju.
Z množico informacij, ki jih nudijo receptorjii, pripomoremo k boljšemu zaznavanju bolnikovega telesa. Stimuliramo predvsem gibe, vzorce in položaje, ki jih je bolnik sposoben vzdrževati in vplivamo na šibkejši oziroma oboleli predel preko iradiacije (aktivacija na enem delu telesa povzroči aktivacijo na drugem delu telesa), bolniku vračamo zaupanje vase in v njegove sposobnosti.
Uporaba PNF metode sproži in aktivira neizkoriščene bolnikove možnosti za ozdravitev, oziroma izboljšanje njegovega stanja. Fizioterapevt med terapijo vodi, usmerja in korigira gib, nadzoruje pravilno zaporedno vključevanje mišic in nauči najustreznjšo izvedbo funkcionalnih gibov, ki jih bolnik potrebuje tekom dneva. Cilj je doseči normalno, oziroma najustreznejšo raztegljivost mišic, največji obseg giba glede na bolnikovo stanje in primeren mišični tonus.
S pozitivnim pristopom do bolnika, prenosom terapije v vsakodnevno življenje in izkoriščanjem bolnikovih sposobnosti za obnovitev, okrepitev šibkejših delov telesa po poškodbah ali bolezenskih stanjih dosegamo optimalne rezultate in omogočamo bolniku kar se da največjo samostojnost.